Ali AI tikamo ali vikamo? Študija vljudnosti iz 10 000 pogovorov

Ko so šefa OpenAI Sama Altmana aprila 2025 na omrežju X vprašali, koliko podjetje stane to, da ljudje umetni inteligenci pišejo „prosim” in „hvala”, je odgovoril: desetine milijonov dolarjev — in to je dobro porabljen denar. Nihče pa doslej ni zares izmeril, kdo je do AI pravzaprav vljuden. In predvsem: v Evropi, kjer za razliko od angleščine večina jezikov razlikuje tikanje in vikanje, se ponuja vprašanje, ki si ga angleško govoreči svet sploh ne more zastaviti — ali umetni inteligenci vikamo?

Poganjamo AI klepet v 22 evropskih jezikih, ob njem pa tudi alternativo z imenom chat GPT brezplačno in brez registracije. Prav iz podatkov te brezplačne različice smo anonimno analizirali 10 000 pogovorov iz julija in izmerili, kako se Evropejci do umetne inteligence pravzaprav obnašajo. Ali jo pozdravijo, se ji zahvalijo, jo prosijo, se od nje poslovijo — in ali jo tikajo ali vikajo.

K zasebnosti kar na začetku: delali smo izključno z agregiranimi, anonimiziranimi podatki — brez IP-naslovov in brez objave vsebine katerega koli pogovora. Podatki plačljivih strank v naše študije nikoli ne vstopajo. Podrobnosti najdete v metodologiji na koncu članka.

Glavne ugotovitve na kratko

Skupno vsaj en vljudnostni izraz (pozdrav, zahvalo ali prošnjo) vsebuje 21 % vseh pogovorov — vsaj enega AI napiše približno vsak peti človek.

Lestvica vljudnostnih izrazov: kje pišejo največ „prosim” in „hvala”

Za vsak jezik smo izmerili delež pogovorov z vsaj enim vljudnostnim izrazom. Na lestvice uvrščamo le jezike z zadostnim vzorcem (50 ali več pogovorov).

Češčina vodi z veliko prednostjo — zanimiva je tudi primerjava s slovaščino (15,9 %): med dvema najbolj sorodnima jezikoma Evrope je razlika skoraj dvakratna. Na repu sta Grki in Nizozemci, ki z AI komunicirajo najbolj stvarno.

Vljudnost pa ni ena sama lastnost. Ko jo razčlenimo na posamezne izraze, se pokaže, da je vsak narod vljuden po svoje — in prav oblike profilov so najbolj zanimive:

Češčina je edini jezik, ki je enakomerno močan pri vseh treh izrazih. Nemščina in angleščina stojita skoraj izključno na „prosim”, španščina na pozdravu, francoščina pozdravlja in se zahvaljuje, ne prosi pa. Podrobni vrstni red vseh dvajsetih jezikov najdete v naslednjih poglavjih.

Kdo pozdravlja AI

Največ pozdravljajo špansko govoreči uporabniki — „hola” odpre vsak sedmi pogovor. Profil španščine pa je poseben: pri pozdravih vodi, pri zahvali (3,9 %) in prošnji (3,8 %) pa sodi med najšibkejše. Pozdraviti da, potem pa le še stvarno.

Kdo se zahvaljuje AI

Čehi se zahvaljujejo največ v Evropi — skoraj vsak sedmi češki pogovor vsebuje „hvala” ali „hvala lepa”. Nasprotno pa se Poljaki, ki nadpovprečno pozdravljajo, zahvaljujejo najmanj od vseh (2,5 %).

Kdo prosi AI

V prošnji vodita Nemci in angleško govoreči uporabniki — pri nemščini z opombo, da je „bitte” večpomenski in ga metrika lahko nekoliko precenjuje. Italijani skoraj sploh ne prosijo (1,1 %): v italijanščini se AI ukazuje.

In kdo se poslovi? Skoraj nihče

Poslovitev smo našli v komaj 0,8 % pogovorov — v osmih od dvajsetih jezikov celo niti enkrat. Ljudje AI pozdravijo, prosijo, se zahvalijo … nato pa preprosto zaprejo okno. Del razlage nosi kar vmesnik sam: klepet nima nobenega naravnega signala za konec pogovora — zaključek je prav zaprtje okna. Kljub temu je opazno, da se v komunikacijo z AI ni preneslo prav tisto edino izmed vseh vljudnostnih ritualov, ki nima praktične funkcije.

Dlje ko govorimo, bolj smo vljudni

Vljudnost ni le lastnost jezika — spreminja se tudi glede na to, kako pogovor poteka. Pogovore smo razdelili na enkratne ukaze (eno sporočilo) in daljše pogovore (dve ali več sporočil): pri enkratnih vljudnostni izraz vsebuje 17,4 % pogovorov, pri daljših 24,9 %. Vzorec velja v 16 od 20 jezikov.

Del učinka je povsem mehanski — več sporočil pomeni več priložnosti za zahvalo. Tudi če pa vljudnost preračunamo na posamezna sporočila, v daljših pogovorih ne upada — vrstni red jezikov pa se praktično ne spreminja (glej metodologijo). Zanimiva je predvsem izjema: angleščina je edini veliki jezik, kjer se vljudnost z dolžino pogovora sploh ne spreminja (23,3 % proti 24,0 %). Pri češčini pa nasprotno daljši pogovor dvigne vljudnost z 20 na 35 % — kot da bi si človek med pogovorom z AI zgradil odnos.

Ali umetno inteligenco tikamo ali vikamo?

To je vprašanje, ki si ga angleščina ne more zastaviti — „you” je samo eden. Češčina, nemščina, francoščina, španščina in večina evropskih jezikov pa vsakega uporabnika prisilijo v izbiro: ti ali vi?

Najprej pomemben kontekst: večina ljudi AI sploh ne nagovarja. Približno tri četrtine neangleških pogovorov sestavljajo goli ukazi in gesla („recept za palačinke”, vstavljeno besedilo za prevod) — v njih ni nobenega ti/vi. Umetna inteligenca je za večino ljudi še vedno bolj iskalnik kot sogovornik. Naslednje številke se zato nanašajo le na pogovore, kjer uporabnik AI dejansko nagovarja — natančne številke navajamo v metodologiji.

Evropa umetno inteligenco tika. V nemščini, slovaščini, poljščini in švedščini nismo našli niti enega primera vikanja. Čehi vikajo v 5 % primerov — se torej največ v Evropi zahvaljujejo, a si „vi” pri AI ne zasluži.

Litovci — edini, ki AI vika

Izjema je tako izrazita, da smo jo podvrgli posebni reviziji: Litovci umetno inteligenco vikajo v 43 % primerov — štirikrat več kot druga uvrščena grščina. Ročni pregled vseh litovskih pogovorov je potrdil, da ne gre za napako meritve: litovski uporabniki z AI tipično rešujejo uradna in poklicna besedila ter pri tem ohranjajo formalni register — vljudnostne oblike, kot sta „pataisykite” ali „parašykite”, so namenjene neposredno pomočniku.

Bonus: kdo se jezi na AI in kdo jo le preizkuša

Pri analizi smo merili tudi tri druge oblike vedenja:

Frustracija („to je narobe”, „ne razumeš me”) se pojavlja v 3,1 % pogovorov — najbolj pa se na AI jezijo Slovani.

Prva štiri mesta pripadajo slovanskim in baltskim jezikom. Najbolj mirni so Grki (0,4 %) — ki so hkrati najmanj vljudni. Z AI preprosto ne komunicirajo čustveno, ne v dobrem ne v slabem.

Testna vprašanja (trivialna vprašanja tipa „koliko je 2 + 2”, preizkušanje, kaj AI zna) predstavljajo 5,4 % pogovorov.

Največ preizkuša angleščina (8,2 %) — globalni mimoidoči AI predvsem otipavajo. Češčina (2,9 %) ali litovščina (2,2 %) pa z njo nasprotno resnično delata.

Obravnavanje AI kot osebe — spraševanje po njenih mnenjih, občutkih ali identiteti („kaj misliš o tem?”, „si človek?”) — je po strogi dvojni presoji redko: le 0,8 % pogovorov. Razlike med jeziki so tako majhne, da so lahko zgolj naključje, zato lestvice ne objavljamo. Revizija pa je razkrila pojav, s katerim nismo računali: seanse igranja vlog. Nekateri uporabniki pustijo AI, da igra fiktivne like, nato pa govorijo liku, ne pomočniku — AI klepet zanje ni orodje, temveč oder. Kako pogosto je to, bomo izmerili v naslednji študiji.

Kako smo to izmerili

• Vzorec: 10 000 anonimiziranih zapisov iz brezplačne chat GPT alternative GuideGlare (različica brez registracije), 23. 6. – 24. 7. 2026, 22 jezikovnih različic; po odstranitvi 6 tehničnih podvojitev (isti pogovor shranjen dvakrat) delamo z 9 994 pogovori. Na lestvice se uvrščajo jeziki z vsaj 50 pogovori (izpadla sta danščina in finščina). Velikosti vzorcev segajo od 53 pogovorov (slovenščina) do 2 775 (angleščina); popolne številke po jezikih najdete v podatkih za prenos. Metrika tikanja/vikanja deluje s 1 873 pogovori z jasno določljivim nagovorom (od tega litovščina 54); na njeno lestvico se uvrščajo jeziki z vsaj 20 določenimi primeri.
• Vljudnostne izraze merimo s slovarji, sestavljenimi posebej za vsak jezik — vključno s pogovornimi različicami, spletnimi okrajšavami (thx, pls) in toleranco za tipkarske napake v diakritičnih znakih.
• Tikanje/vikanje je klasificiral jezikovni model, vse najdene primere pa je nato preveril močnejši model z jezikovno specifičnimi pravili (morfologija glagolov, razlikovanje nagovora AI od nagovora znotraj vstavljenih besedil). Oba opazna rezultata (litovsko vikanje, francoska anomalija pri antropomorfizaciji) sta dodatno prestala ciljno ročno revizijo — eden se je potrdil, drugega smo izločili kot artefakt.
• Statistika: vsi odstotki so deleži znotraj danega jezika; za ključne vrednosti izračunavamo Wilsonove 95-odstotne intervale zaupanja (v besedilu jih navajamo kot ±odstotne točke), lestvice pa objavljamo le tam, kjer razlike presegajo statistično napako.
• Robustnost: kontrolni preračun metrik na posamezna sporočila (namesto celotnih pogovorov) spremeni vrstni red lestvic za največ 1–3 mesta, vrh pa pusti nespremenjen — daljši pogovori torej lestvic mehansko ne izkrivljajo. V primerjavi glede na dolžino pogovora navajamo le jezike z vsaj 50 pogovori v obeh skupinah.
• Zasebnost: delali smo izključno z agregati — brez IP-naslovov, brez identifikacije uporabnikov, brez objave vsebine pogovorov. Podatki plačljivih strank v študije nikoli ne vstopajo.
• Omejitve: vzorec sestavljajo uporabniki enega brezplačnega orodja — številke opisujejo vedenje na našem klepetu, ne populacije cele države. Gre za enomesečni posnetek; ponovitev študije bo pokazala trend.
• Podatki za prenos in citiranje: celotne agregirane podatke (22 jezikov × vse metrike × velikosti vzorcev × intervali zaupanja) prenesite kot CSV. Številke in grafe lahko prosto povzemate v člankih, blogih in predstavitvah — dovolj je navesti „Vir: GuideGlare” z aktivno povezavo na to stran, podrobnosti v pogojih citiranja. Z veseljem pošljemo grafe v tiskovni kakovosti — pišite nam na info@explicaire.com.

Preizkusite sami

Podatki za to študijo izvirajo iz AI klepeta GuideGlare — deluje v vseh 22 jezikih te študije, preizkusite pa ga lahko kot chat GPT brezplačno brez registracije. Ali ga boste tikali ali vikali, prepuščamo vam. Statistiko pa bomo vodili naprej — čez pol leta se oglasite še enkrat in preverite, ali je Evropa postala do AI bolj vljudna.